spookyMulder išče resnico

Zgodba o dobrih ljudeh

16.08.2007

roka pomoči 

V sodobnem svetu smo si ljudje vse bolj odtujeni, vse manj je zaupanja, kaj šele, da bi človek lahko upal na pomoč, ko jo potrebuje. Pa vendar mi je naključni dogodek dal novega upanja, da vendarle na tem svetu še obstajajo dobri ljudje, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč človek v stiski.

Sicer se sam štejem med optimiste, pa vendar se mi v sodobnem svetu zdi, da ljudje postajamo vse bolj sebični, saj najprej pomislimo le na svoje dobro, šele nekje daleč na koncu (če sploh) pa morda tudi na dobro nekoga drugega. A na srečo sem pred kratkim doživel nekaj, kar me je spomnilo na film Daj naprej (Pay It Forward), v katerem skuša Haley Joel Osment (pod pokroviteljstvom Kevina Spaceya in Helen Hunt) z nekaj naključnimi dobrimi dejanji spremeniti svet na bolje.

Sedaj bi verjetno že radi izvedeli, kaj je bil torej tisti fundamentalni dogodek. Na počitnice v Dalmacijo sem se kot s športom obsedeni Slovenec moral odpraviti s kolesi. Pravzaprav je bilo sila zabavno opazovati avtomobile v koloni, saj je imel skoraj po pravilu vsak avtomobil, ki je na strehi prevažal kolesa (z izjemo raznih ponijev in drugih kamping koles) slovensko registracijo. Hja, med tem ko drugi hodijo na morje počivat, se moramo Slovenci pač vedno iti neke “ekstremne” športe (a to puščam za drugič).

Po nekaj dnevih kopanja sem se odločil za prvo kolesarsko avanturo, a seveda nisem računal na dejstvo, da so hrvaški zemljevidi precej manj natančni, kot naši, kjer je vrisana praktično vsaka kozja stezica in ni trajalo dolgo, da sem se znašel na stranpoteh, obdan z bodečim grmičevjem. Kdor je že kdaj lazil po Jadranskih obalah je verjetno že izkusil trdoto trnjev tamkajšnje flore, ki se po murphyjevem pravilo morajo zasaditi v gumo ravno takrat, ko se človek prične vračati (in je torej najdlje oddaljen od domače baze).

Ko tako torej ugotovim, da je guma na kolesu izpustila dušo, začnem premišljevati, kaj mi je storiti. Komplet za krpanje lukenj sem seveda pametno pozabil doma, rezervna zračnica, ki jo je imel s seboj prijatelj pa ni ravno najbolj ustrezala dimenzijam moje gume. Ko tako z na glavo obrnjenim kolesom gruntam, kaj mi je storiti (in se spominjam nekih macGyverskih nasvetov o tem, kako se lahko okrog luknje za silo naredi neke vrste vozel), mimo prikolesarita neznanca in se ustavita.

Možakar me ogovori (očitno je tako ali tako sklepal, da se po teh divjinah s kolesi prevažajo samo fanatični Slovenci) in povpraša, kakšne težave sem doživel, po mojem pojasnilu pa sam od sebe ponudi svoj komplet za krpanje pnevmatik. Pet minut kasneje je bil kolo znova pripravljen na nadaljne avanture, s čimer mi je bilo seveda prihranjeno nekaj kilometrsko pešačenje proti domu, ali pa kvarjenje kolesa s kakšnimi improviziranimi metodami vožnje.

Naj le še dodam, da prijazni gospod za svojo altruistično gesto (in material za krpanje) ni hotel sprejeti nobenega plačila! (Če bo po kakšnem slučaju tole prebral naj me kljub temu kontaktira, saj ima pri meni v dobrem nekaj pijač!!!).

In potem se med vožnjo proti domu pričnem spraševati, če bi bil tudi sam tako prijazen v obratni situaciji, torej če bi na cesti srečal neznanca, ki bi očitno potreboval pomoč. Pritrdilni odgovor pred tem srečanjem na žalost ne bi bil zelo prepričljiv, pa čeprav velikokrat pomagam ljudem, vendar predvsem tistim, ki jih vsaj približno poznam.

To moje doživetje pa me je vendarle navdalo z novim upanjem v lepši svet in zato sem tudi sklenil, da bom v prihodnosti večkrat skušal pomagati ljudem v stiski, vsekakor pa vedno, ko bom na cesti srečal kolesarja z okvarjenim kolesom! Še so dobri ljudje na svetu in jaz želim biti eden izmed njih!

Lep živopisan pozdrav!

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev »

  1. kaloh kaloh pravi

    Se popolnoma strinjam z zapisanim. Danes je prava redkost, da človek naleti na nesebičnost, prijaznost, dostopnost – in vse to zastonj. Ker pa poznam pisca, bi rad dodal samo, da je on tudi 1 izmed najbolj cool ljudi na svetu in da takim res ni težko pomagati. :)

    25.08.2007 ob 10:06 | #

  2. ZigaK pravi

    Zelo lep sklep si potegnil iz svoje izkušnje.
    Jaz bi si recimo za prmej oljubil, da ne grem nikoli več na kolo brez rezerve, pumpe in flik. Brez tega boš tudi bolj težko kakorkoli pomagal kakšnemu kolesarju z defektom. Razen seveda moralne podpore :lol:

    24.10.2007 ob 18:15 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL