spookyMulder išče resnico

Božič, liberalni ekstremizem, težka pota sprave in osebn(ostn)a rast

25.12.2007

thinker 

Božični prazniki naj bi bilo čas miru, spokojnosti, ljubezni, solidarnosti, sprejemanja drugačnosti … a na žalost v sodobni družbi tega opažam vse manj, še posebej pa me v zadnjem času bode v oči dejstvo, da tudi tisti, ki naj bi sicer veljali za strpne in liberalne, pod določenimi pogoji postanejo pravi radikalni fanatiki, ki so pripravljeni za svoj prav skočiti tudi v prepad.

K temu razmišljanju so me spodbudili nekateri kulturniki, začel pa bom kar z nastopom Iva Godniča v oddaji As ti tud not padu – po eni strani globoko razočaran nad izvirnostjo njegovega humorja, po drugi strani pa zelo presunjen nad spoznanjem, v kakšne ekstremizme so zmožni pasti sicer zelo liberalno misleči ljudje (ki se za liberalne vsaj deklarirajo). Najprej glede izvirnosti: na žalost se mi večina njegovih vicev sploh ni zdela smešnih, tisti pa, ki so bili smešni, jih je pokvaril z neskončnim ponavljanjem. Ja, ko je prvič izvedel hec z duhovnikom, ki se mu je težko usesti na rdeč stol, sem se smejal, ko je to ponovil tretjič in četrtič je bilo pa vse skupaj samo še neumno. In se res ni mogel spomniti česa bolj originalnega, kot je namigovanje na privlačnost napram Bizovičarju? Je lahko sploh še kaj bolj obrabljenega kot komik, ki igra homoseksualnega/pedofilskega duhovnika?!? Tiste fake TV prodaje razpela pa sploh nisem zaštekal. Kaj je bilo lepo prosim pri tem sploh smešnega (razen standardnih govornih bravur Zrneca)?!? Še celo Zrnec ga je na koncu spraševal, če ima še kaj v tistih predalčkih, ker je očitno pričakoval, da to pač še ni moglo biti vse, ampak Godnič je že zaključil.

Druga stvar pa je že skoraj zastrašljiv ekstremizem, s katerim je Godnič izpovedoval svoje ideje in na trenutke je bilo tudi Bizovičarju že malo nerodno, ker sploh ni več vedel, kako (oziroma kaj) naj ga vpraša, da ne bo spet dobil kakšnega skrajnega odgovora. Sploh ni problem to, da se Godnič heca iz duhovščine, konzervatizma itd., problem je samo v tem, da to počne na nož, brez vsake smiselne distance ali razmisleka, kaj je zabavno, kaj pa je zgolj njegov osebni križarski pohod proti nekomu, ki ga očitno mrzi prav do kosti. Hja, oprostite, ampak nekdo, ki se deklarira za partizana, pač nima v glavi počiščene vse stvari. Človek lahko pač reče, da je nekdaj (med drugo svetovno vojno) bil partizan (če je res bil), da pa dandanes še vedno želi biti partizan, je pa prav tako skrajna ideja, kot od tistih iz nasprotne strani, ki tako sveto zagovarjajo domobranstvo. To so pač ideje ljudi (na eni in drugi strani), ki bi očitno radi še vedno živeli v času druge svetovne vojne, kjer ni bilo prostora za drugače misleče in kjer je vedno lahko obstajala samo ena ideja in samo ena prava stran. Kdor ni z nami, je proti nam! Godniču pač ni všeč, da je desnica na oblasti. Prav, s tem ni nič narobe, vsak ima pravico povedati svoje, problem pa je, da njega to očitno tako zelo moti, da se je v skrajnosti svojega nastopa povsem izenačil s tistimi skrajneži, ki ga tako zelo motijo (oziroma za katere je sam prepričan, da so tako zelo skrajno nesprejemljivi).

Naj vse to navežem še na eno (zame najbolj srhljivo spoznanje), da očitno pod določenimi pogoji nelagodja (heh, glede na aktualne razmere bo marsikdo verjetno rekel “nesproščenosti”) in popolnega nestrinjanja z nasprotno stranjo tudi najbolj liberalno deklarirani ljudje lahko postanejo nestrpni ekstremisti. Pa ne gre samo za Godniča. V zadnjem času me vedno znova osupne Svetlana Makarovič, ki jo sicer kot pisateljico, pesnico, intelektualko in humanistko izredno cenim, a je sedaj zavoljo protikadilskega zakona postala prava nestrpna fundamentalistka, ki svojo najnovejšo knjigo (v kateri jasno opisuje zablode in krivice povzročene kadilcem) podpisuje samo tistim, ki ji lahko fizično dokažejo, da so kadilci (torej da morajo pred njo kaditi). To pa je v bistvu v popolnem nasprotju z idejo liberalnega pretoka misli, ki narekuje, da bi morala tudi nasprotna stran na čimbolj dostopen in enostaven način priti do drugačnega mnenja, da bi se sploh lahko začel kakršenkoli dialog. No, da je Svetlani cigaretni dim očitno zares zameglil presojo je dokazala še s tem, da je priznala, da je nestrpna, namesto, da bi se ji to (kot liberalki) že samoumevno zdelo nekaj nedopustnega, pa je vse skupaj utemeljila s premiso, da je lahko zaradi nestrpnosti napram nje (kot kadilki) nestrpna tudi sama.

A ravno v tem je bistvo problema, namreč če nestrpnost vračaš z nestrpnostjo, to v nobenem primeru ne more pripeljati do neke razumne rešitve, temveč se stvari samo še bolj polarizirajo, ekstremi obeh strani pa postajo vse bolj globoki. In isto je z Godničem – če se na (domnevni) ekstremizem desnice, cerkve, zagovornikov domobrancev itd. odziva z diametralno nasprotnim radikalizmom, zagotovo prav nič ne prispeva k umiritvi razmer in iskanju nekega konsenza … ki pa ga očitno tako ali tako noče, saj v nasprotni strani vidi samo slabo. To pa je tudi bistvo problema vseh povojnih, cigaretnih, političnih itd. razprtij v Sloveniji (pa tudi marsikje drugod po svetu), ko ne ena, ne druga stran noče priznati, da na “naši” strani ni (bilo) povsem vse prav in da hkrati na drugi strani ni (bilo) vse slabo, temveč še vedno vlada prepričanje, da vse niti pravice in resnice v rokah držati izključno “naši”, druga stran pa je najbolj strašna in zmotna personifikacija peklenščka.

Pri vsem skupaj pa mi je najbolj zoprno, da mi je tok misli na tako temo zaplul ravno v času božiča, torej takrat, ko naj bi si zavoljo spokojnosti praznikov znali seči v roke in si priznati ter odpustiti napake. Ampak po drugi strani, božič ni tisti čudodelnik, ki bi znal sam po sebi zmočen narediti take premike v glavah ljudi, temveč gre za izključno odločitev vsakega posameznika, ki pa te svoje odločitve ne bi smel jemati preveč lahkotno, saj s tem na nek način odloča tudi o tem, v kakšno smer se bo razvijala celotna družba, sam pa upam, da to ne bo smer, kjer bi se intelektualci in liberalci na (domnevne) ekstreme odzivali z lastnim radikalizmom.

No, da pa ne bom zgolj teoretiziral, sem se odločil malce pomesti tudi pred lastnim pragom. Do sedaj sem se namreč debat o problematiki cigaretnega zakona loteval zelo nenaklonjeno kadilcem in (gledano v retrospektivi) verjetno tudi nekoliko ekstremistično (vsaj iz stališča kadilcev). In čeprav za kajenje še vedno ne najdem niti enega pametnega razloga (prav tako pa mi ga ni uspel našteti noben kadilec), sem pripravljen omiliti svoja stališča in kadilcem priznati možnost, da imajo svoje kadilske lokale. Sicer ne verjamem, da bi tako stališče pripomoglo k boljši evoluciji družbe, verjetno pa bi nekoliko podaljšalo odhod kajenja na smetišče človeške zgodovine (kar se bo nekoč v daljni prihodnosti zagotovo zgodilo, saj gre za slepo vejo človeškega iskanja duševne utehe) – bi pa taka stališče pripomoglo pri evolucije liberalnosti, dialoga in človeškega mišljenja, zato sem se odločil storiti ta (vsaj zame kar precejšen) miselni korak. Verjetno je sicer preveč idealistično pričakovati, da bodo podoben miselni korak pripravljeni storiti tudi kadilci (torej k zavedanju, da nimajo prav nobene moralne pravice s svojim dimom posiljevati drugih, kar pa se dogaja prav vedno, ko kadijo v družbi), pa vendarle, tu v bistvu ne gre za princip daj-dam, temveč za povsem osebno odločitev razvoja lastne etike in morale.

Letošnji božič je torej meni prinesel pomembno spoznanje, vsem, ki so se uspeli prebiti do konca tega teksta pa prav tako želim lepe in umsko bogate praznike.

Lep živopisan pozdrav!

  • Share/Bookmark
 

8 komentarjev »

  1. iztokgartner iztokgartner pravi

    Spooky, končno tvoj novi post.
    Žal se ne strinjam.
    Meni pa je bil Godnič zakon in končno spet nekdo, ki si upa povedai na glas nekaj krepkih resnic.

    25.12.2007 ob 21:18 | #

  2. Dejan Kaloh Dejan Kaloh pravi

    He, he, Spooky, je ta katarza miselnih procesov via kadilstvo povezana s kakšno osebo, ki je tvojemu srcu posebno naklonjena?

    Sicer pa dober post, tako kot vedno, in ja – lep Božič in SNL 2008. Po NL se slišiva…

    25.12.2007 ob 21:27 | #

  3. zverina pravi

    Ivo je car; bi ves program sploh ne bil tako klerikalno vulgaren, če ne bi partizanstva propagiral v mašniški opravi.
    Kadilcem pa, revežem, tja do novega leta še dam popust na branje, spanje in eksanje (šampanjca).
    Prdce pa plačat!

    25.12.2007 ob 21:32 | #

  4. ivan jelen pravi

    Hja spooky,

    ampak kolikor vem, Ivo Godnič JE gay….morda pa mu je L.B. všeč in je pozabil, da nasotpa kot duhovnik, ki podpira partizane …. nisem gledal sicer, zato ne bom sodil.

    Se povsem strinjam, niso vsi katoliški duhovniki gayi in pedofili ali oboje, veliko med njimi je (dobesedno) svetih mož, ki bi jih morali beatificirati pred marsikaterim svetnikom. Ne vem pa , če je kdo pomislil, da so vsi (dobesedno VSI) katoliški duhovniki aktivni podporniki pedofilije, ker ne povzdignejo odločno glasu proti temu (ali pa iz protesta celo zapustijo Cerkev), ker katoliška Cerkev dobesedno z milijardami dolarjev ščiti množico pedofilov v svojih vrstah. Taka institucija kot je katoliška Cerkev, s poslanstvom, na katerega se sklicuje, bi lahko v trenutku razrešila ta problem. In dokler ga ne, ne bo nikoli razsodnik ali celo vodnik v zadevah etike in morale.

    Se ti ne zdi, da je izjemno težko ne biti nestrpen do pedofilije?In da je logično, da komu zaradi tega prekipi? In da zaradi tega, kar sem napisal zgoraj, lahko vse katoliške duhovnike vrže v isti koš?

    Vem, da se je težko upreti in tvegati eksistenco, vendar duhovniki stalno pridigajo o mučencih, ki so storili prav to. In če bi se jih zbralo samo nekaj 100, bi se Cerkev hitro obrnila v njhovo smer, saj si ne more privoščiti množičnega izstopa pri tako majhnem “prilivu” novomašnikov. In še moralo bi spet lahko pridigali.

    Osebno me ne moti, če je Cerkev bogata, če je lastnica T2 in pomaga pri širitvi pornografije, če se je med 2. svetovno vojno odločila, da bo podprla domobranstvo itd. Sem pa ogorčen, da tako vneto prakticira oz. podpira enega najhujših zločinov.

    Ekstremizem in nestrpnost je v vseh nas (tudi tvoj gornji blog malo “diši” po tem) in proti demonom v sebi se moramo stalno boriti in ne se ukvarjati toliko z demoni drugih. Potem pa nas demomni v nas presenetijo in tako se duhovnik kar naenkrat znajde pred…..

    25.12.2007 ob 22:19 | #

  5. zverina pravi

    Globalni problem duhovnikov je to, da mislijo. Če bi bili predani tistemu, kar govorijo, bi izginila vsa homofobija, pedofilija, mesojedstvo in pridobitniški institucionalizem cerkve.

    Verjamem, da bi tudi rajo potegnili za seboj. Ker lažejo sami sebi, ob prebiranju svetih knjig razmišljajo o erotiki iz otroških let in se zraven nalivajo s kristusovo krvjo, pač imamo takšne dušne pastirje, kot jih imamo. Če jih hočemo imeti.

    Biti sam sebi dober dušni pastir pa je izziv. Najbrž največji in prevelik, da bi ga sploh opazili. Je pa že laže duhovnike vlačit po zobeh in za hrbtom obrekovat soseda. Ali pač narest reality show. :)

    25.12.2007 ob 22:49 | #

  6. spookymulder spookymulder pravi

    @Iztok: Dandanes lahko praktično vsak govori stvari na glas (ampak se večina ne odloči za to zaradi lastnega ugodja), vprašanje celotne diskusije pa je, če se da z ekstremističnim govorjenjem na glas premagati drug ekstremizem in če je to sploh moralno smiselno, saj se s tem človek spremeni točno v tisto, čemur nasprotuje (le v diametralno nasprotni, a še vedno povsem radikalni smeri).

    @Dejan: Ne, gre zgolj za osebni moralni sklep, kot posledica avtorefleksije in spoznanja nasprotovanja lastnih dejanj s prepričanji iskanja sožitja med ljudmi. Drugače pa tudi tebi SNL 2008 in veliko veselja in ljubezni (vem, da ti ne enega ne drugega ne primanjkuje, ampak naj ga bo še več, ker ga nikoli ne more biti preveč).

    @ivan jelen: V bistvu debata ne govori o tem, kaj je Godnič govoril (in iz koga se je delal norca), ampak kako je to govoril, torej jaz ne želim opravičevati slabih stvari, na katere je opozoril (in na katere opozarjaš ti), temveč se sprašujem o smiselnosti samega pristopa, kot da je prikazal Godnič. On je namreč šel nad ekstreme z ekstremom, to pa se, vsaj kar se tiče človeške družbe, ne more dobro končati, kvečjemu naredi ekstremista tudi iz tistega, ki se proti temu bori, radikalce pa naredi še bolj fundamentalistične. Jasno, ekstremizem se v taki ali drugačni obliki skriva v vseh nas (tudi v meni, kar sem zgoraj že priznal in tudi sklenil, da bom vsaj delček tega skušal popraviti), je pa tudi točno tako, kot si že sam zapisal, torej da bi najprej morali stvari razčisti pri sebi in tudi čustvene in boleče teme dati v nek širši kontekst, zato da bi jih najprej sploh razumeli in morda uvideli, da rešitev ni zgolj enoplastna, temveč je vedno potrebno pomisliti tudi, kako bo to vplivalo na druge ljudi. Radikalni pogledi, ki vse ljudi mečejo v en koš, so značilnost totalitarnih sistemov, torej točno tistega, proti čemur se Godnič verjetno bori, toda kaj mu bo ta boj, če bo v samem procesu takega boja en ekstremizem zgolj zamenjal z drugim, ki se ga je navzel med tem procesom?

    25.12.2007 ob 23:00 | #

  7. nada pravi

    Je pa še majhna a vendar pomembna sprememba v dobi odraščanja, zorenja in spreminjanja-staranje-.Približno vsakih 10 let človek popolnoma spremeni mišljenje, prepričanje, navade.Odvisno od intenzivnosti črpanja življenja.
    Včasih sem se tudi jaz smejala štosom Godniča, danes ga ne prebavljam, prav tako se ne smejim spakovanju Bizovičarja in Zrneca v polivinilasti oddaji, sem se pa slednjemu od srca nasmejala v predstavi gledališča.Zakaj mi oddaja Hri-bar ni všeč, pojma nimam, vsekakor pa dopuščam možnost, da jo drugi gledajo, se smejijo in uživajo s cigareto ali cigaro, le da mene ni zraven.Z leti pridobiš na strpnosti in se raje odmakneš kot pregovarjaš….boš videl…in ko postaneš moder ugotoviš, da si prepozen:wink:

    5.01.2008 ob 12:54 | #

  8. zverina pravi

    ajajajaj
    tema :P

    23.01.2008 ob 00:51 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL