spookyMulder išče resnico

Preobrat, da te kap

31.07.2008

Nekateri filmi za preobrat, ki gledalca vrže po tleh, potrebujejo dve uri, drugim je dovolj pet minut in pol:

YouTube slika preogleda
V razmislek ponujam vprašanje, kaj in zakaj ste v začetku tega filmčka mislili, da se dogaja, morda tudi v smislu sodobnega dojemanja sveta in družbe ter (ne)zaupanja sočloveku.

  • Share/Bookmark
 

7 komentarjev »

  1. iztokgartner iztokgartner pravi

    Uffffffffffff, tole me je pa zadelo.

    5.09.2008 ob 13:18 | #

  2. Filip Filip pravi

    Dober film, čeprav preobrat lahko proti koncu predvidiš. Meni je padla v oko predvsem vizualna plat filma in kamera, da ne omenjam čudovite glasbe iz ‘Man on Fire’ na koncu.

    24.01.2010 ob 18:42 | #

  3. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi

    Ah, dobri filmi ponudijo odličen scenarij, omembe vredno sporočilo, odličen oris značajev, preobrat, da te kap na koncu pa samo za posladek, po možnosti naj bi preobrat deloval tudi usklajeno z namenom sporočila. In če za to traja film tri ure, ga z veseljem gledam, saj mine kot pet minut.

    Tole je pa dreka peka. Samo fora pač, brez vsebine. Se pa strinjam, da je vaja s kamero kar dobra. In to je vse.

    27.01.2010 ob 22:29 | #

  4. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi

    Aja, in za samo pet minut filma se zadeva prekleto vleče, skoraj sem zaspala vmes, če me ne bi dramilo antipatično krakanje.

    27.01.2010 ob 22:30 | #

  5. nevenka nevenka pravi

    Ah, zvočno zelo nedosleden filmček, realnost ne bi bila tako zavajajoča. Oglej si enkrat en porod. Dojeneček pač ne čaka odejice, da bi prvič zajokal.
    Na nivoju reklame. Reklame me pa še nikoli niso nikamor vrgle.

    28.01.2010 ob 04:57 | #

  6. spookymulder spookymulder pravi

    @Simona:
    Saj poanta filma ni v zgodbi, pa tudi ne vem, kako bi v petih minutah naredili oris značajev in zakaj bi to sploh počeli, če pa je samo sporočilo filma dejanski preobrat in preizkušanje napačne gledalčeve interpretacije posameznih podob in simbolov? Po mojem gre za zelo uspešen prikaz, kako se v filmu ustvari določena atmosfera in kako si zaradi tega gledalec (napačno) razlaga posamezne podobe, čeprav ne pozna celotnega ozadja dogajanja. In seveda tudi posledični razmislek, kako lahko določeni stereotipi vplivajo tudi na naše vsakdanje življenje.

    @nevenka:
    Usoda je hotela, da sem videl že kar nekaj porodov in verjela ali ne, ampak dojenčki niso stroji, ki bi vedno zajokali takoj, ko pokukajo na plano – je pa to zelo pogost filmski stereotip in lep melodramatični prijem.
    Sicer pa to tako ali tako ni dokumentarni film, temveč je bistvo v sami naraciji in preobratu, če te zadeva ni presenetila, pa tudi še ne bo konca sveta (vsaj upam :wink: ).

    28.01.2010 ob 23:40 | #

  7. nevenka nevenka pravi

    Kaj vem, se mi zdi, da potem, ko dojenček prvič resno vdihne, ponavadi zajoka. Če je tiho, vse skrbi kaj je narobe.

    29.01.2010 ob 06:00 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL