spookyMulder išče resnico

Že čutite spremembo? Novo klimo, namreč!

22.09.2008

null

Danes zjutraj sem znova vstal z glavobolom. Pravzaprav z migreno, ki traja že zadnja štiri leta. Hudičevo kljuvanje v glavi, ki mi onemogoča vsakdanje življenje, že vse odkar je Slovenija zapadla pod vpliv belcebuba, oziroma gospoda J, kot se glasi njegova bančna šifra.

Počasi sem se odvlekel do zasenčenih oken, ki sem jih zadnja štiri leta vsak večer tesno zapiral, da se ni neskončna sila Gospodarja teme (gospod J) ponoči povsem polastila mojega telesa. Previdno sem pokukal izza zastora … in doživel šok. Zunaj ni bilo več tiste strupene meglice, ki je v zadnjih štirih letih silila v vse pore naše dežele in v katero je lucifer (gospod J) tako neusmiljeno zavijal vse aspekte naše družbe.

Prestrašen, da ne gre zgolj za novo nakano in prevaro padlega angela (gospoda J) sem previdno odprl okno in zaslišal žvrgolenje ptičev. Tisto milo in brezskrbno čivkanje, ki je bilo za štiri leta prepovedano, izgnano in iztrebljeno. Da, ptiči so oznanjali, da se je sproščenost znova vrnila med nas.

Še vseeno nekoliko zaskrbljen sem se odločil, da poskusim v pljuča zajeti zrak. Nepredstavljivo dejanje, ki mi je v zadnjih štirih letih v najboljšem primeru povzročilo kašelj, bruhanje in vrtoglavico, v najslabšem primeru pa mi je za več mesecev onemogočilo kakršnokoli premikanje, delovanje in miganje. Počasi sem zadihal. Najprej previdno, nato vse bolj odločno, dokler nisem v ustih začutil tiste prijetne sladkobe sreče in radosti. Zajel sem polna pljuča in končno vedel … končno je prišel čas nove klime. Sovrag (gospod J) je končno poražen. Njegovi vojski teme je odklenkalo in prišel je nov čas. Čas, kot ga še ni bilo! Čas, ko so znova dovoljene sanje! Čas, ko bom zopet lahko počel vse, kar želim početi, ne da bi me vsevidno oko (gospod J) ves čas omejevalo.

Poln nove energije in radosti grem v kopalnico in radostno ugotovim, da se mi je znova vrnila potenca. Da v rokah ne držim več izsušene kože, kakor me je zadnja štiri leta uročil zlobni mag (gospod J), temveč pošteno krepelo – očitno prvi znaki nove klime. Še več, kar naenkrat opazim, da se voda v umivalniku ne obrača več v desno, temveč znova v levo, tako kot pritiče severni polobli zemlje in tako kot je bilo tudi pred štirimi leti, preden jo je zacopral zlobni Mrlakenstein (gospod J).

Naslednje presenečenje sledi v kuhinji, ko spijem požirek kave.
Nima več tistega ogabnega priokusa temne nesnage, ki se je pred štirimi leti pritihotapila v našo deželo, temveč so moje brbončice okusile pravo naslado okusov in nekakšen prijeten občutek božičnega vzdušja. Morda je šlo za cimet, lahko da je to kakšen drug dodatek, a meni je bilo jasno, da se gre zahvaliti novi klimi.

V roke vzamem časopis in končno lahko berem vse tisto, kar pod cenzuro, represijo in izsiljevanjem zloveščega Sitha (gospod J) nisem mogel izvedeti. Končno so bili iz najglobljih temnic in mučilnic izpuščeni novinarji in končno lahko pišejo v zadnjih štirih letih povsem zamolčano in nikjer omenjeno resnico o Patrijah, dobrodušnih tajkunih, demoliranem zdravstvu, zimbabvejski inflaciji, neobstoječi kulturi in še in še, preprosto preveč za eno samo jutro.

Sproščenost, ki je po štirih letih železnega objema temnega viteza (gospod J) zajela državljane, je bila vidna tudi na cesti. Nobenih zastojev, nobenih nesreč, nobenega divjanja, nobene panike, nobenega hitenja. Ljudje so mi prijazno mahali in mi dajali prednost ter preprosto uživali v vsakem vdihu nove klime in zdelo se je, da na ta dan niti avtomobili ne proizvajajo strupenih izpustov, temveč so se pridružili vsesplošnemu praznovanju ob izgonu zlobne jagebabe (gospod J).

Ko tako pridem na delovno mesto, končno vem, da me ne bo nič več oviralo pri mojih ambicijah in bom končno lahko razvil ves svoj potencial, brez da bi mi Veliki brat (gospod J) kukal čez ramo in me onemogočal. Dobre klime se je nalezel tudi šef, ki je prišel do mene, me potrepljal po rami, pohvalil za moje dobro delo, mi rekel, naj ne hitim preveč, saj mu je bolj kot storilnost pomembna kvaliteta za kar najboljšo zadovoljstvo strank, ter mi na koncu obljubil tudi povišico, ki seveda ne bo šla na račun zvišanja cen storitev, temveč si bo raje nekoliko znižal svojo plačo in tako bolj pravično in enakomerno razdelil denar med vse člane naše družbe. Skratka vse tisto, kar zadnja štiri leta ni mogel storiti, ko je bil pod vplivom slabe klime gospodarja podzemlja (gospod J).

Sedaj srečen in poln optimizma čakam na preostanek dneva in vem, da me čakajo samo lepe in dobre stvari, kajti nastopil je čas nove klime. Včeraj so bile sanje še prepovedane, danes pa je nov dan, ko nič več ni nemogoče in ko je vse drugače.

Danes se piše zgodovina,
naj živi nova klima,
kajti življenje bo odslej ena sama rima!

P.S.: Ko pa se zbudim iz sanjarjenja, je dejansko edina sprememba, ki sem jo do sedaj občutil, včerajšnje sesutje moje internetne povezave in telefonske linije, ki še vedno ni popravljena, ker se serviser noče umazati pri (po njegovem mnenju) pretesnem dostopu do telefonske omarice. Morda bi lahko trdil, da gre za zaroto gospoda J, ki me hoče na tak način cenzurirati, ali pa bi kričal, da gre za prvi ukrep novih sil na oblasti. Pa ne bom! Ker na srečo nisem eden tistih, ki jim je zadnja štiri leta vsak dan po glavi odmevalo topotanje konj jezdecev apokalipse, niti ne mislim, da bo moje življenje doživelo kakšno veliko spremembo zgolj zaradi menjave (domnevno boljše) oblasti. Naj pokažejo, kaj zmorejo, a konec koncev vem, da bo moje življenje predvsem tako, kot si ga bom naredil in uredil sam, ne pa da čakam na to, kaj bo politika storila zame in se hudujem nad parlamentarci, ko ne gre vse tako, kot bi si želel. Moj zgornji zapis pa je zgolj refleksija mojih pričakovanj, ki bi se morala uresničiti, če bi bil gospod J zares kriv vsega tistega, kar se mu (je) očita(lo).

  • Share/Bookmark

Tudi hobotnice poznajo ljubezen

21.09.2008
YouTube slika preogleda

Tale simpatična in maksimalno zabavna animacija Oktapodi me je prepričala, da nekaj časa ne bom jedel kalamarov. OK, saj vem, hobotnice niso kalamari, ampak vseeno, naj živijo in se imajo radi vsaj kakšen dan več …

  • Share/Bookmark

I feel Rebelde

5.09.2008

RBD na Brniku

Občutil sem Rebelde, oziroma bolje rečeno, občutil sem silo glasbene skupine RBD! Fizično, grobo, grozljivo! Ne, nisem bil na koncertu, temveč sem, nič hudega sluteč, čakal nekoga na letališču, ko se je k izhodu vsul roj najstnic, ki so me skoraj podrle po tleh, čeprav zakoni fizike niso naravnani tako, da bi vsaj dvakrat manjši objekti premikali veliko težje mase.

A očitno volja in histerija nima meja, zato sem se zavoljo svoje višine zadovoljil z mestom v ozadju, saj sem preko glav razgretih najstnic še vedno videl, kdaj pride oseba, ki sem jo čakal. A to je bilo seveda šele ogrevanje, kajti ko so se odprla vrata in sem uzrl nek mladež, ki mu nikakor ne bi mogel pripisati statusa božanstev, se je iz grl mladih oboževalk zaslišalo tako parajoče cviljenje, da sem takoj pogledal na tla, če se ni v sobo morda vsul plaz miši. Na srečo mišk ni bilo, saj bi jih kaotično premikajoča in vriskajoča množica poteptala in zmlela v sončni prah, temveč je bil ves direndaj namenjen mladim zvezdam telenovele Rebelde oziroma pevske skupine RBD.

Še dobro, da sem se dovolj kmalu zavedel tega dejstva in se preventivno začel premikati proti izhodu, kajti najstnice so že pričele padati v delirij, tako da me je podivjana horda dobesedno pritisnila ob pult (ne vem, če je bil informacijski, ali pa zgolj od lokala, ki je nastanjen v sobi, toda v vsakem primeru je bil hudičevo trd).

Ko sem se že videl poteptanega na tleh, se mi je vendarle uspelo preriniti do izhoda, da so moja pljuča zopet lažje zadihala in kmalu na srečo ugotovil, da se mi ne bo potrebno podajati nazaj v peklensko gručo, saj so za običajne potnike odprli drug izhod.

To je bilo moje prvo in (vsaj upam) zadnje občutenje Rebelde, ostal pa mi je zanimiv spominek – modrica na hrbtu. In anekdota za vnuke, kako sem Rebelde pričakal kar na letališču, kot najhujši hard-core oboževalec. Čeprav dvomim, da bodo moji vnuki vedeli, kdo ali kaj je Rebelde … easy come, easy go.

  • Share/Bookmark

Patria o muerte

4.09.2008

Slovenska politika je na dan privlekla nože. Patria ali smrt! Afera je iz že skoraj tradicionalnega orožarskega obtoževanja o nepravilnostih in podkupninah prerasla v neobvladljivo pošast, ki utegne dejansko uničiti številne vpletene.

Ko namreč obtožiš premiera neke države, da je prejemal milijonske podkupnine, potem koraka nazaj ni več! Ali potone premier ali pa gre rakom žvižgat tožnik in njegova viri informacij. Zaenkrat ostaja edino dejstvo to, da pisnih dokazov o podkupovanju ni. Finski novinar trdi, da jih noče razkriti zavoljo varovanja svojih virov, toda slej ko prej se bo moralo razjasniti, kaj so dejstva in kaj teorije. Toda Pandorina skrinjica je odprta, možni izidi pa so naslednji:

1. Janez Janša je prejel podkupnino, kar pomeni, da je gospod J. lahkomiseln bedak. Izjemno nepremišljen, da na kocko postavi zmago na volitvah, svojo politično kariero, prihodnost svoje strank in celotne desne politične opcije ter tako zelo zabit, da podkupnine sprejema na način, ki ga lahko razkrije tudi povsem običajen novinar. Iskreno rečeno ne morem verjeti, da bi bil Janša tak bebo, saj bi bilo to tudi v nasprotju z vsemi karakternimi značilnostmi, ki mu jih očitajo nasprotniki (preračunljivost, umetnost prikrivanja in zavajanja, inteligentna subverzija …). Preprosto si ga ne znam predstavljati, da bi se dal na tak lahek način zalotiti, kako krade prepovedane piškote, ob tem da ima hkrati hlače spuščene do kolen. Če se kljub temu izkaže, da si je v žepe tlačil denar, bo to zelo slabo za celotno Slovenijo, saj bi bil to škandal prve vrste, ob katerem bi celo Berlusconi zgledal brezmadežen kot novorojeno dete.

2. Finski novinar je senzacionalistično napihnil zgodbo, zgolj na podlagi namigovanj in govoric, brez dejanskih dokazov. Možnost, ki je morda še najboljša za Slovenijo, zato pa toliko slabša za Finsko. Deželo, katere ime miselno povezujemo z najvišjimi etičnimi, moralnimi in profesionalnimi standardi. Če se torej izkaže, da novinar nima nekih pravih dokazov, bo to vrglo globoko senco dvoma na našo vero v tiste evropske ideale, ki jih najbolj častimo in ki se jim skušamo čim bolj približati.

3. Gre za koordiniran napad opozicije pred volitvami. Prav tako izredno slaba možnost, ki bo že ob zgolj najmanjših trohicah dvoma (npr. že samo to, da finski novinar ne predloži dokazov) metala senco na morebitno levo vlado prihodnosti. Tako kot so Bushu ves čas pod nos metali floridski volilni puš, tako se lahko zgodi tudi Pahorju, da ga bo Patria spremljala še dolgo po razjasnitvi vseh dogodkov in dejstev. Razen, če se zares izkaže, da je Janša prejemal podkupnino, ne bo konca teorijam zarot, da za vso stvarjo stojijo sile kontinuitete. Vsekakor slabo za našo prihodnost, ko bi morali misliti na številne druge probleme.

4. Vse skupaj je zgolj miselna zajebancija za plebejce, oziroma “mind fuck”, kot bi temu rekli Američani. Lahko se izkaže, da gre zgolj za predvolilno bučko oziroma kost za glodanje, ki jo bodo politiki ene in druge strani odvrgli, ko bo oddan zadnji glas in bodo živine spet pri koritu. Namesto, da bi se volivci lahko odločali, kdo nam zares največ ponuja za boljšo prihodnost, smo prisiljeni spremljati bitko za naša srca in razum, četudi te vojne nočemo. Srhljiva misel, ki pa se mi zdi ob vsem zamegljevanju in polariziranju na desne in leve, naše in njihove, dobre in slabe, vse bolj verjetna razlaga.

Kakorkoli že, kocka je padla, stave so visoke, številni lahko izgubijo prav vse. A očitno so nekateri dovolj obupani, da so pripravljeni tvegati do konca. Videli bomo, kdo slepomiši in kdo dejansko drži najboljše karte, a konec koncev se zdi, da v tem trenutku vsi skupaj lahko več izgubijo, kot pa dobijo. Resnica bo prej ko slej prišla na dan, a vprašanje je, če bo sploh še ostal kdo, ki ga bo zanimala?

  • Share/Bookmark