spookyMulder išče resnico

Medijska objektivnost?!?

14.10.2012

Ko eden od naših tednikov piše o Janši, so naslovnice take:

Janša v Mladini

Ko se v istem tedniku piše o Jankoviću, pa so naslovnice nekoliko drugačne:

Jankovič v Mladini

V nekem drugem slovenskem tedniku imajo nekoliko drugačen pogled, ko se piše o Jankoviću:

levi pobalin

Janković v Reporterju

In ko isti tednik piše o Janši:

Janša v Reporterju

Opazite razlike (in podobnosti), kako si naši mediji razlagajo objektivno novinarstvo?

In še malce zanimivega (in zelo zabavnega) pisanja na to temo Gorana Vojnovića v Dnevnikovem Objektivu:

http://www.dnevnik.si/objektiv/komentarji_in_mnenja/1042557121

  • Share/Bookmark
 

7 komentarjev »

  1. Stric Marč pravi

    Vzel si dva primerka: iz skrajne leve in skrajne desne. Ne samo slike, tudi vsebina je ustrezno opredeljena. Jaz berem obe reviji. Motijo me pravzaprav le članki, ki žalijo, zmerjajo in podtikajo, kar kaže pomanjkanje vzogoje in manir avtorjev člankov ( kljub akademskim titulam).

    14.10.2012 ob 12:27 | #

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi

    Dobra, prijatelj, zelo dobra :)

    14.10.2012 ob 14:02 | #

  3. PiPi pravi

    če bi primerjal tudi vsebino, pa ta primerjava ne bi ravno vzdržala. za tisto prvo mladinino naslovnico se namreč pod naslovom jankovićev paradoks skriva članek, katerega poanta je tudi ta, da bi se moral janković, zaradi vseh svojih grehov, iz politike umakniti. tega za janšo v reporterju ne bomo nikoli prebrali, pa čeprav so janševi grehi vsaj primerljivi, če že ne hujši. mladina je zagotovo levo usmerjen medij, ni pa propagandni medij neke politične opcije, kot je to reporter.

    14.10.2012 ob 15:34 | #

  4. Eva pravi

    Če se osredotočim na omenjena medija: zadnji objektivno-spisan prispevek, ki mi je ostal v spominu, sem zasledila v Mladini.

    Avtor: Grega Repovž, 05. Oktober 2012

    Hvaležni državljani

    »Od študentov si želim, da bi v teh časih, ko ni več denarja za čisto vse, cenili, da jim država kljub hudim časom vendarle še omogoča brezplačno šolanje.« (by Minister za šolstvo, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, ob začetku študijskega leta)

    Že pri pokojninah se je zdelo, da ministri te vlade, od prvega naprej, ne vedo, o čem govorijo. Pokojnina pač ni nobeno darilo države, ampak so to skozi dolgi rok privarčevana sredstva tistih, ki so upokojeni. Pri čemer družbena pogodba med bodočim upokojencem in državnim pokojninskim zavodom daje slednjemu pravico, da denar sproti porabi, ob zagotovilu, da se ta solidarna formula ohranja v nedogled.

    Njihov denar, ki pa je v skladu z družbenim dogovorom razdeljen tako, da revnejši dobijo malo zraven, bogatejši pa malo manj, kot so vplačali. Nobeno darilo, nobena dobra volja države. In upokojencem ni treba države prav nič ceniti, zato ker jim daje pokojnino. Skozi solidarnostno formulo jim vrača tisto, kar so vplačali. Seveda so upokojenci v svojem deležu solidarni s spremenjenimi demografskimi podatki, težavami, ki pestijo državo. A ne glede na to: država jim prav nič ne podarja.

    In enako seveda velja za študente. Njihovo šolanje ni nikakršno brezplačno darilo države, ampak je bilo pošteno plačano. Plačali so ga državljani prek davkov in zato država ni prav nič darežljiva. Če bi minister prebral vsaj ustavo, bi vedel, da v tej državi šolanje ni privilegij, ampak pravica.

    A pojdimo dalje. Prav SDS Žige Turka tako rada vpije, kako visoki so davki v tej državi. Sicer niso pomembno odstopajoči, a državljani jih ne vplačujemo zato, da bi imeli Zdravljico in zastavo ter vojaško kramo: ampak prav zato, ker država so v resnici šolanje, infrastruktura, javna zaščita itd. To je država. Še. Davke in socialne prispevke pa plačujemo tudi za primer izgube službe. Zato se tem vrstam prispevkov reče socialno in zdravstveno zavarovanje: državljani jih plačujemo za primer, da bomo potrebovali zdravniško ali socialno pomoč. Zato socialna pomoč tudi ni darilo, ampak pravica, kot je pravica popravilo avtomobila, ki izhaja iz avtomobilskega zavarovanja. Zakaj vse to navajamo: ker se v zadnjem času vse te pravice (vplačane pravice!) prikazujejo kot nekakšna darila države, državljane pa kot nekakšne požrtne hijene, ki da dobivajo, kar jim ne pripada.

    Še več. Ves čas se poudarja le obremenjenost kapitala. Oblast se predstavnikom kapitala opravičuje, ker je obremenjen, državljane pa brca kot nebodijihtreba – čeprav pretežni del davkov in prispevkov vplačujejo državljani. V resnici ves čas poslušamo le to, kako je treba olajšati položaj ubogemu betežnemu kapitalu. Pri čemer je prav ta kapital odgovoren za krizo, ne pa prebivalci, na katere se danes kaže s prstom.

    Naj torej prevzamemo ministrov način razmišljanja, le da ga obrnemo: državljani bi si od ministra želeli, da bi še zlasti v teh časih, ko ni več denarja za čisto vse, cenil, da mu državljani kljub hudim časom odmerjamo plačo.

    Pri čemer je treba ministra opozoriti, da že malodane celotno poklicno življenje živi na račun prebivalcev, ker je praktično vso svojo delovno dobo preživel na javni fakulteti. Z drugimi besedami: mi, prebivalci te države, smo ministru kupili tudi tistega Beemvejevega terenca, v katerem se prevaža, in tudi za to pričakujemo, da nam bo hvaležen in nam to ponižno tudi izkazoval. Pri čemer to zadnje mislimo smrtno resno: ker očitno ve tudi malo o javni upravi, mu velja ponoviti, da javni uslužbenec pomeni točno to: da je v službi javnosti. In ta javnost so tudi študentje in njihovi starši.

    Bi pa človek še razumel, da bi takšen odpor do javnega kazali ministri, ki so dejansko delali v zasebnem sektorju. Pa ne. Najbolj javni sektor v sedanji vladajoči koaliciji črtijo ravno že omenjeni Žiga Turk, finančni minister Janez Šušteršič, predsednik državnega zbora Gregor Virant in premier Janez Janša. Torej tisti štirje, ki so pretežni del svoje delovne dobe preživeli na – če uporabljamo njihovo terminologijo – plečih javnih sredstev, kot profesorji na fakultetah, Janša pa kot poklicni politik. Drugi takšnih neumnosti o javnem sektorju preprosto ne streljajo in ne žalijo povprek, danes upokojence, jutri študente. Morda ravno zato, ker poznajo tudi zasebni sektor, ali pa preprosto zato, ker več vedo o življenju. Čeprav se zdi, da gre kar le za to zadnje.

    14.10.2012 ob 18:21 | #

  5. spookymulder spookymulder pravi

    @Stric Marč:
    Če boš vprašal ene ali druge, ti bodo zatrdili, da so oni vzor objektivnega novinarstva, pa tudi nemalo bralcev ene in druge revije deli enako mnenje. Me pa res zanima, o čem bi sploh še pisala Mladina, če bi npr. Janša čez noč odstopil in odletel v Avstralijo, saj bi jim naenkrat zmanjkalo materiala za 3/4 vsebine revije. ;-) In podobno pri Reporterju, če ne bi več bilo na sceni Jankoviča, Kučana & Co. :D

    @Iztok:
    Hvala, sicer ne vem, če je dobra tudi v smislu družbe, je pa na žalost še kako resnična … :???:

    @PiPi:
    Bistvo je v novinarski objektivnosti, ki ne more biti nekaj polovičarskega v stilu, sem objektiven, ampak vseeno imam raje eno stran, kot pa drugo, zato bom do ene strani bolj stroh, kot do druge, če že moram biti strog do obeh strani. Kot vidiš, Mladina Janšo že na naslovnicah dobesedno demonizira, med tem ko Jankoviča tudi ob aferah in pozivih k odstopu slikajo veselega, nasmejanega in polnega življenja. Če so torej neobjektivni že na simbolni ravni, kako jim lahko zaupamo, da bodo objektivni tudi pri konkretni obravnavi enega ali drugega politika?

    @Eva:
    Hvala, sicer tudi sam berem Mladino, a da bi za sveto vzel vsako njihovo besedo pač ne gre, temveč je vedno zdravo ohraniti neko mero skepticizma.

    Oziroma, kot poje Iztok Mlakar:
    “Ne vervam vsega radiju, časnikom, televižjonu.
    Ma, so lepe pravce, rad jih sliš¡im, čitam. Ma če čjo,
    da bi vse tisto verval, a ben, glih za taku monu
    me res ni treba met, k če ne drugo, ni lepo.
    Ma nobeden ne bo kar tako prodajal m’glo meni,
    ka jz ne vervam prou vsega kr tako počrez.”:lol:

    http://www.youtube.com/watch?v=1zpFlfRopKQ

    17.10.2012 ob 23:12 | #

  6. Eva pravi

    @Spookymulder:

    Pa saj to je menda razumljivo. Tudi sama nikjer ne pravim, da gre katerokoli besedo jemat za sveto. Halooo. Še najmanj v tiskanih (in drugih) medijih, ki so pod vplivom levega oz. desnega brega … bodisi pristransko nekoliko bolj naklonjene, ali pa subjektivno nastrojene proti eni ali drugi politični opciji. Medtem, ko od resnejših (= ne k senzacionalizmu nagnjenih) medijskih hiš pač pričakujem stremljenje k objektivnejšemu pristopu do obravnavanih tem. To pa seveda še ne izključuje možnosti in dejstva, da včasih naletim tudi na kakšen bolj raziskovalno usmerjen, s tem pa tudi z argumenti podprt in objektivno spisan prispevek, ali kolumno na podlagi preverljivih dejstev in analitičnih primerjav, s strani dotičnih posameznikov. Kar me, ob vsem rumenotračju, priznam, navdušuje! Ob čemer pa ti lahko z gotovostjo zatrdim, da se ob tem ne obešam toliko na ime avtorja (še manj na ime revije, oz. časopisa, ali kateregakoliže medija) kot na obravnavano vsebino – utemeljeno podprtega konteksta! No in gornji zapis je, za moje pojme, gotovo eden teh, ki sodi med objektivnejše – če se pač omejim zgolj na ti dve reviji, ki si ju tu izpostavil. O simboliki z naslovnic ste pa že tako drugi dovolj povedali, oštja!

    Ben duobro. Tebi pej hwala za taku damač refrjen. Mlakarjow nm zmeron taku fajn zapoja. Eee, ja. ‘N še prow j’ma.

    18.10.2012 ob 02:15 | #

  7. Eva pravi

    Evo tebi varianto z rahlo prirejenim refrenom:

    “Nastujte nastujte dio di bog,
    ne stojte mi take nakladat okroh.
    Du takrat ku Eva an Spooky an Pepi
    en bot bomo meli lih tolkor u žepi,
    lih tolkor ku jemaju uni tam gor,
    mhm, ehe, aha, he he … ma mi je prou žou,
    ma do takrat na svjeti na ba nč prou.”

    :mrgreen:

    http://www.youtube.com/watch?v=cSWviw3mEf0

    18.10.2012 ob 02:40 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL